Domov Osnovne informacije

Osnovne informacije

Metoda po Bertu Hellingerju

Bert-HellingerBert Hellinger je odkril osnovne dinamike, ki vodijo k takšnim dejanjem. Ljubezen v nas vseh živečega notranjega otroka (“otroška duša”) se kaže v globoki zvestobi družini in rodu. To je ta slepa nezavedna ljubezen, ki se kar preveč rada vmeša v usode drugih in želi prevzeti naše težko trpljenje drugih družinskih članov. Tako na primer nek nečak rad sledi svojemu staremu očetu, ki je padel v 2. svetovni vojni. Ali neka hčerka bolezensko hujša in bi skrivoma rada umrla, ker njenega očeta notranje vleče k njegovemu zgodaj umrlemu stricu. V takšnem primeru bi rada hčerka umrla za očeta in mu v notranjosti pravi: “Rajši grem jaz kot ti, moj dragi oče!”

Udeleženec si v skupini poišče predstavnika zase, za svojega zakonskega partnerja, za otroke, očeta, mamo, brate in sorodnike. Ko se ti potem zberejo in mirno prepustijo procesu, zaznajo občutja in misli ljudi, ki jih zastopajo. Tako se pogosto v zelo kratkem času razjasnijo družinski dogodki z vsemi svojimi, s trpljenjem prepletenimi odnosi. Podzavestna, slepa ljubezen, ki prinaša trpljenje notranjega otroka, se preko doživitega vpogleda vpletenosti spremeni v “zavestno ljubezen”, ki spoštuje in ceni usodo drugega in ki stoji za posledicami svojih dejanj. S premiki družinskih članov nastane slika, ki deluje pozitivno. Terapevt pusti sodelujočim, da izgovorijo stavke, ki razvežejo magičen urok “slepe ljubezni”. Tako lahko na koncu postavitve načela ljubezni delujejo globoko v dušo udeleženca in tako lahko steče moč za novo delovanje.

Življenje je odnos, je srečanje z nekom drugim. Najintenzivnejše odnose doživimo v družini in v rodbini. Prav tukaj, pri koreninah naše biti, je posameznik pogosto prepleten z drugimi usodami svoje družine. Te nezavedne usodne vpletenosti delujejo preko več generacij in vodijo k boleznim, osebnim neuspehom in celo do samomorov.

Ta načela veljajo na različnih področjih življenja:

  • partnerski odnos
  • odnos starši – otroci
  • ločitev
  • posvojitev
  • incest
  • zgodnja smrt
  • samomor
  • vpletenosti po lastni krivdi
  • umori (vojni zločini)
  • izguba domovine; pregnanstvo
  • bolezni (zasvojenosti, bolezensko hujšanje, bulimija)
  • invalidnost
  • splav

Opazovalec lahko sodeluje kot predstavnik pri postavitvi družin ostalih udeležencev; postavitev družine se globoko dotakne vseh sodelujočih in učinkovito vodi k zdravilnim preobrazbam.

Proces postavitve družine služi tako rekoč kot ogledalo, v katerem so vidne bolezenske dinamike medčloveških odnosov kot so jih doživeli vsi udeleženi. Tukaj se dogajajo zelo zgoščene človeške usode: globoko hrepenenje po pripadnosti, kot tudi potreba po izravnavi in pravičnosti znotraj roda. Najprepričljivejša moč postavitve družine je, kot lahko vedno znova opažam, v doživetem izvajanju vpletenosti in rešitve in to iz oči v oči.

Delo postavitve družine poteka dostojno, v varovanem okviru. Vsi opazovalci, ki so prisotni na seminarju imajo do udeležencev, ki so v veliki večini, največje možno spoštovanje. Sodelujoči dogajanja ne komentirajo in ne ocenjujejo. Vsi so zavezani k molku.

Predhodni pogovori praviloma niso potrebni. Dovolj je spontan pristop v proces postavitve družine v terapevtski skupini ob koncu tedna. Udeleženec mora vsekakor imeti na razpolago najpomembnejše informacije o svojih prednikih (o težkih usodnih dogodkih). Tik pred postavitvijo se v pogovoru med udeležencem in terapevtom naredi pregled celotne situacije.